Breda Sobočan - Zgodnji odnosi in njihov vpliv na razvoj osebnosti skozi prizmo teorije navezovanja

Описание: V okviru programa Razvoj in nadgradnja mreže mobilnih enot za izvajanje preventivnih programov in programov zmanjševanja škode na področju prepovedanih drog, ki deluje že od leta 2017 pod koordinacijo Ministrstva za zdravje in je sofinanciran iz evropskih kohezijskih sredstev, izvajamo redna mesečna izobraževanja in usposabljanja za izvajalce programov terenskega dela z uporabniki drog, njihove partnerje in za vse ostale strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo z ranljivimi skupinami prebivalstva.

Decembra 2020 smo organizirali predavanje Brede Jelen Sobočan, dr. med., psihiatrinje, psihoterapevtke in družinske terapevtke. Psihoterapevtsko se že desetletja ukvarja s posamezniki, skupinami in pari. Je članica skupine za spremljanje zgodnjega razvoja v družini, kjer je vodja seminarske skupine za izkustveno pripravo za delo psihoterapevtov in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja.

"Človek se lahko oblikuje kot zrela in zdrava osebnost le iz močne in varne povezave z negovalcem v najzgodnejšem obdobju. Ljudje smo socialna bitja – otrok se rodi z navezovalnim sistemom, z zorenjem razvijemo negovalni sistem. Varna navezanost dojenčka na svojega negovalca omogoča optimalen razvoj možganov. To so najboljši pogoji za zorenje psiholoških in socialnih funkcij, ki postanejo značilne za vsakega posameznika tudi kasneje v življenju. Tako se že v zgodnjem odnosu ustvari način, shema, matrica za organiziranje naših izkušenj. Tekom življenja težimo k temu, da ponavljamo (slabe) izkušnje, doživljamo svet skozi lasten filter, ker druge izkušnje nimamo. Srečanje z ljudmi, ki posamezniku, naj bo otrok ali že odrasli, posvetijo resničen stik, občutek resnične prisotnosti in zanimanja lahko posamezniku, ki je bil prizadet v najzgodnejših izkušnjah, omogoči reparacijsko izkušnjo. Vsak od nas strokovnjakov ima priložnost, možnost in nalogo, da reparira bližnje odnose in zaupanje v njih. Pomembno pa je, da ljudem, ki delajo z ljudmi v stiski, omogočimo trening, da se naučijo biti zares prisotni. Ni namreč najpomembneje, katere besede izrečemo, bolj važen je način, kako govorimo s prizadetim posameznikom."