FLIRRT - Moja prva puberteta (v živo Grad Fala)

Описание: MOJA PRVA PUBERTETA je stara pesem v novi preobleki, v živo iz Gradu Fala. 🏰
Relativno neznana pesem, ki počasi pronica do vas, nam pa res veliko pomeni. Morda ji bomo takole pomagali, da pride do več poslušalcev.
🎶
👉BOOKING: [email protected] / Telefon: 041831365
👉Mediji & PR: [email protected]
Facebook:   / flirrt  
Instagram:   / flirrt_band  
Tik tok:   / flirrt_band  
🌎 FLIRRT spotify: https://open.spotify.com/artist/1wNx3...
Lastnik videospota / Producent: FLIRRT
🎥Video: Rok Breznik
Režija, DOP, montaža: Rok Breznik
Asistent režije: Jan Jekovec
Asistent kamere: Nika Jurič
📸Naslovna fotografija videa / Thumbnail: Rok Breznik
🎶Posneto v živo v 585 Studio (Blaž Hribar) in The Cosmosonic Studio (Matej Pečaver)
Mix / Master: Blaž Hribar
Glasba in besedilo: Rok Lunaček
Igrali in peli smo:
Rok Lunaček – glas in akustična kitara
Štefan Kokalj – električna kitara
Rok Šenk – električna kitara
Boris Šemen – klavir
Domen Malis – bobni
Klemen Bartol – bas, spremljevalni glas
Vita Lunaček – spremljevalni glas
Blaž Sotošek – tolkala

✍️ BESEDILO:
Pr sedmih sem dubu prvo kolo,
Pony zelen, zlo lep na oko,
nobene prestave, nikamor ni šel.
Pr Ferantu spodaj, Damjan in jaz
in babi je rekla, ne vpit zlo na glas;
Startas superge in stolčen kolen.
Po Gradu z bicikli v blato in drek,
je mama norela, ko iz hlač ni šel flek,
nalepke smo zbiral', kasete vrtel.
Pršli so mozolji in prvi obup,
prva dekleta in prvi poljub,
Ajda je zmešala glavo vsem.

Danes pa ne vem, kako bi se lotu življenja,
lasje sivijo in rdeča nit je zlo zbledela že.

A takoj bi šel nazaj, kratke hlače obleku bi,
laufu čez koprive in čez njive, odvrgu vse skrbi.
Takoj bi šel nazaj in čez ograjo skoču spet,
sleku bi si srajco, fasu buške - takrat smo znal živet.

Namest šolske knjige je bil Alan Ford,
Namest fizke kitara in od Gunsov akord,
pel smo pred blokom in basket igral.
Osamosvojil smo se leto za tem
in Freddie odpel je še zadnji refren,
takrat je še MTV muzko vrtel.

Danes pa ne vem, kako bi se lotu življenja.
Lasje sivijo in rdeča nit je zlo zbledela že.

A takoj bi šel nazaj, kratke hlače obleku bi,
laufu čez koprive in čez njive, odvrgu vse skrbi.
Tko zlo bi šel nazaj in čez ograjo skoču spet,
sleku bi si srajco, fasu buške, takrat smo znal živet.

Mladost je neumna, a starost boli
in vsaka ima svoj pogled na stvari,
zato dragi prjatli, ostanimo vsaj mal
mladostno ubrisani.