(OBRAZI ZDRAVNIŠTVA) Prim. Franci Koglot: Kirurškega dela sedaj ni več, a me še vleče v operacijsko.

Описание: 80-letnik je specialist splošne kirurgije in travmatologije, sodni izvedenec in športni zdravnik. Bil je uradni zdravnik Jugoslovanske smučarske reprezentance. 20 let je bil predstojnik Oddelka za travmatologijo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, kjer je z delom zaključil pred osmimi leti. Letos bo dopolnil že 56 let dela v medicini, ki ji še ne namerava pomahati v slovo. Dva- do trikrat tedensko v ženini ambulanti še vedno sprejema svoje paciente. Ocenjuje, da je od leta 1970 opravil več kot 10.000 večjih operacij in oskrbel približno 40.000 ambulantnih pacientov: »Vedno sem delal z užitkom. Spominjam se prazničnih dežurstev. Okoli novega leta smo dežurali tudi po tri, štiri dni zaporedoma. In tudi med prvomajskimi prazniki. Ko sem za prvi maj vstopil v bolnišnico, je bilo zunaj še mrzlo, zimsko. Ko sem čez štiri dni zapustil bolnišnico, pa je bilo zunaj že prav pomladno, skoraj poletno vreme (smeh).« V času slovenske osamosvojitvene je oskrboval ranjene vojake: »Dežurstvo in operacije v času osamosvojitvene vojne sem doživljal kot velik stres. Posebej grozljivo je bilo gledati in poslušati eksplozije tankov v bližnji Rožni Dolini na meji z Italijo. Delali smo v negotovosti, s protislovnimi informacijami. Misli so bile pri naših družinah. Oskrbovali in operirali smo naše vojake in vojake JLA. Največ ranjencev je bilo iz spopada na mejnem prehodu Rožna Dolina in napada na oklepno vozilo JLA pri Šempasu. Ko se je vse končalo in umirilo, sem se po desetih neprekinjenih dneh v bolnišnici zapeljal do Sesljana in zaspal na pomolu.« Je eden ključnih pobudnikov in organizatorjev Iatrosskija: »Tukaj pa se združi vse slovensko zdravništvo in zobozdravništvo. Veseli nas, da smo pritegnili tudi študente. Bili smo prvi, ki smo združili skupino 250 zdravnikov in zobozdravnikov, od profesorjev do študentov.« Mlajšim kolegom svetuje naj medicino delajo z veseljem, z dušo in z rokami. Naj se ne borijo le za pravice, ampak naj bodo aktiven del sprememb, ki jih želijo. In naj z veseljem hodijo v službo: »Meni je to uspelo. Zelo sem srečen, zato ta poklic, ki bi ga lahko opravljal v nedogled, priporočam vsakemu, ki ga začuti.«