Pot Triglavske Bistrice (Triglavska Bistrica trail), Mojstrana, Slovenija (Slovenia) - short video

Описание: Pot Triglavske Bistrice

Pot Triglavske Bistrice se začne v gorniški vasi Mojstrana, ki se nahaja ob vstopu v Triglavski narodni park, edini narodni park v Sloveniji. Izhodišče Poti Triglavske Bistrice je pred Slovenskim planinskim muzejem, kjer se pot uradno začne s prvo informativno točko. Od tu naprej sledite značilnim informacijskim tablam Triglavskega narodnega parka.

Desetkilometrska pot skozi najdaljšo ledeniško preoblikovano dolino vas bo pripeljala vse do zatrepa doline, pod mogočno Triglavsko severno steno. Na poti boste opazili lične informacijske table, kjer se boste lahko podučili o tukajšnji geologiji, vodnemu svetu, gozdovih in podobno. Na poti se boste sprehodili pod Galerijami, ki jih je izoblikoval potok Triglavska Bistrica. V dolini Vrata pa najdemo tudi značilne »rovte« oziroma pašne površine, kjer kmetje v poletni sezoni pasejo govedo.

Ena izmed naravnih znamenitosti na poti je slap Peričnik, ki ga sestavljata zgornji in spodnji slap. Spodnji slap je znan po poti za vstop za vodo in impresivni konglomeratni steni, kjer je mogoče stopiti za vodno zaveso.

Pot se nadaljuje ob kristalno čisti vodi in vas vodi najprej do Aljaževega doma v Vratih in nato vse do končne točke pod vznožjem Triglavske severne stene v zatrepu doline Vrata. Voda Triglavske Bistrice je mrzla in osvežilna. Usedite se na enega od belih kamnov ob njej, sezujte čevlje in namočite utrujene noge, oči pa naj vam potujejo po najlepših stenah Julijskih Alp.

Aljažev dom v Vratih

Dom stoji ob robu gozdne jase v zgornjem delu doline Vrata. Imenuje se po Jakobu Aljažu (1845-1927), t.i. Triglavskem župniku z Dovjega, skladatelju in planinskem piscu, ki ima velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva in v odporu proti potujčevanju triglavskih gora. Prav Aljaž je postavil prvo leseno kočo, (otvoritev 9. julija 1896), potem pa je na planoti pred sedanjim domom zgradil prvi Aljažev dom (otvoritev 7. avgusta 1904), katerega je marca 1909 porušil snežni plaz z Dolkove špice. Aljaž je takoj organiziral gradnjo novega doma na sedanjem, varnejšem mestu.

Od Aljaževega doma je prelep razgled na gore in vrhove, ki obkrožajo dolino Vrat, najlepši je pogled na Triglavsko severno steno. Vzhodno se dvigajo stene Cmira, na južni strani stene Begunjskega vrha, desno pa vidimo nad Triglavsko steno vrh Triglava. Od spomenika vidimo vso zgornjo dolino Vrat do Triglavske stene in prelaza Luknja med masivom Triglava in Pihavcem. Zahodno so strma pobočja Stenarja, Dolkove špice, Škrlatice in Rokavov; proti severu so na zahodni strani doline stene Dovškega križa, Škrnatarice in Kukove špice, na vzhodni strani pa gozdnata pobočja Črne gore.

Slap Peričnik

Slap Peričnik je eden znamenitejših slapov v osrčju Triglavskega narodnega parka, ki se izliva v ledeniško oblikovano dolino Vrata. Slap Peričnik je zaradi svoje slikovitosti in veličastnosti priljubljena izletniška točka v alpski dolini Vrata. Velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov in je zaščiten kot naravna dediščina.

Zanimivost slapu Peričnik je njegova spreminjajoča se pot – med »rezanjem« skalnate stene je večkrat zamenjal svojo smer. To se danes lepo vidi v obliki žlebov, ki jih je voda izoblikovala v konglomeratno steno. V preteklosti se je struga nad spodnjim Peričnikom zamašila, zato je voda začasno tekla kot dvopramenski slap. Peričnik je po nečem tudi svetovna znamenitost posebne vrste: le pod malokaterim slapom se lahko tudi sprehodimo, tako da gremo za slap. Če želite prečiti zadaj za oz. pod slapom na drugo stran, bodite zelo previdni, saj je steza mokra in spolzka.

Ko govorimo o slapu Peričnik, govorimo o dveh slapovih: zgornjem slapu, ki je visok 16 m in spodnjem slapu, ki je visok 52 m. Spodnji slap Peričnik velja za enega višjih slapov v Sloveniji. Veličastni slap vas bo navdušil z deročo vodo in meglenimi curki.

Priporočamo obisk slapa Peričnik v pomladnem času, ko je ta najbolj očarljiv, saj taljenje zimskega snega povzroči še večjo vodnatost vode in poveča moč kaskade.

Slap Peričnik se nahaja v dolini Vrata. Do slapa Peričnik vodi označena pot izpred Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Priporočamo, da se do njega odpravite peš ali s kolesom. V času poletne sezone v dolino Vrata vozi brezplačni avtobus, ki vas pripelje vse do Koče pri Peričniku. V bližini se nahaja tabla z vsemi informacijami o slapu Peričnik. Od tam vas loči le slabih deset minut hoje do spodnjega slapa Peričnik.

Jezero Kreda

Jezero Kreda je idilično jezero nad Mojstrano. Ko je leta 1893 začela delovati cementarna na območju »Fabrke«, so kredo za izdelovanje cementa kopali nedaleč stran. Po zaprtju cementarne je kotanja s svežim pritokom iz potoka postala lokalno kopališče domačinov. Danes je jezero sredi gozda namenjeno ogledu in počitku.