V Dramo z Vesno Milek: MATI (od 21. do 25. maja)

Описание: PREMIERNO NA VELIKEM ODRU DRAME:
Prva slovenska uprizoritev igre Mati Stanisława Ignacyja Witkiewicza v režiji Juša Zidarja

Drama na velikem odru pripravlja dva spletna prenosa ter premiero in ponovitev za občinstvo

Prva slovenska uprizoritev izrazito večplastne igre Mati znamenitega poljskega pisatelja, slikarja in filozofa Stanisława Ignacyja Witkiewicza, ki ga slovensko občinstvo že pozna kot avtorja Ponorele lokomotive, v režiji Juša Zidarja nadaljuje gledališko sezono 2020/21 na velikem odru SNG Drama Ljubljana. Drama Mati je eno od Witkiewiczevih najbolj intimnih, avtorefleksivnih in zunaj Poljske najpogosteje uprizarjanih del, ki ga primerjajo tudi z Ibsenovimi Strahovi. Prevedla jo je dramaturginja SNG Drama Ljubljana Darja Dominkuš, ki je za svoj obsežni literarni prevajalski opus iz poljskega jezika prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Avtorji odrske priredbe igre Mati, ki jo je Witkiewicz, znan tudi pod umetniškim psevdonimom Witkacy, opremil s podnaslovom Neokusna igra v dveh dejanjih s poljudnim epilogom, so ustvarjalci uprizoritve. Dramaturginja uprizoritve je Eva Kraševec, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Urša Vidic, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe Marjan Nečak, oblikovalca svetlobe sta Borut Bučinel in Urša Vidic, svetovalec za gib Klemen Janežič, asistent režiserja Luka Marcen, asistentka kostumografinje Ana Janc in študijska asistentka dramaturginje Neža Lučka Peterlin. V prvi slovenski uprizoritvi igrajo Silva Čušin, Nejc Cijan Garlatti, Maša Derganc, Zvone Hribar, Timon Šturbej, Barbara Cerar in Klemen Janežič.

Spletni prenos premiere bo na sporedu v petek, 21. maja, ponovitveni pa v soboto, 22. maja, ob 20.00. Neposredna prenosa iz dvorane velikega odra bo mogoče spremljati na naslovu drama.kupikarto.si/vzivo. Gostitelj premierskega večera bo član igralskega ansambla Drame Rok Vihar. V soboto, 22. maja, bo neposrednem prenosu v živo odigrane ponovitve sledil spletni pogovor z ustvarjalci uprizoritve na platformi Zoom, s prenosom na uradni YouTube in Facebook strani Drame. Uprizoritev Mati bomo pred polovično zasedeno dvorano velikega odra, kot dopušča veljavni vladni odlok, premierno odigrali v ponedeljek, 24. maja, ob 20.00, prvo ponovitev pa v torek, 25. maja, ob 19.30. E-vstopnice, ki za spletno premiero stanejo 13, za spletno ponovitev pa 11 evrov, in vstopnice za predstavi v Drami, ki stanejo od 10 do 20 evrov, je mogoče kupiti na spletni strani drama.kupikarto.si in pri blagajni gledališča.

Mati je družinska drama o zapletenem odnosu med ostarelo, ovdovelo in obubožano aristokratko Janino Jeguljevsko (Silva Čušin) in njenim sinom Leonom Jeguljevskim (Nejc Cijan Garlatti), mladim idealistom in ambicioznim mislecem, ki spozna, da se je človeštvo znašlo na robu propada. Leon je utopist z jasno idejo, zaveda se problema današnjega sveta, in prepričan je, da lahko kot posameznik s svojim intelektom ustavi ta propad in dokončno katastrofo. Verjame, da je prav on poklican, da s pomočjo svojih filozofskih konceptov odreši svet, pri tem pa mirno dovoli, da ga vzdržuje mati z ročnimi deli, ki ji močno načenjajo vid. Ironijo tega razmerja stopnjuje zapletena psihološka razsežnost odnosa med sinom in materjo. »S tem odnosom, ki predstavlja številne točke prešitja skozi pretežni del uprizoritve, se vzpostavlja osnovni dispozitiv, ki generira tako intimne problemske sklope, kot je vprašanje, kaj je vloga intelektualca in umetnika v današnji družbi in kakšen je njegov položaj, pa tudi vprašanja umetniških paradigem: kakšno umetnost potrebujemo v tem trenutku in ali ima ta dejanski vpliv na družbo in na posameznika,« v dramaturški razčlembi, objavljeni v gledališkem listu Matere, razmišlja njegova urednica in dramaturginja uprizoritve Eva Kraševec.

Ko se sin s pomočjo privržene zaročenke (igra jo Maša Derganc) odloči za javno delovanje, se ta groteskna družinska drama preseli na polje političnega. »Mati spregovori po eni strani o širšem družbenem ustroju in njegovih mehanizmih, po drugi pa o skrajni intimi posameznika, razpetega med ideološki boj, vsakodnevno ekonomsko realnost in lastno čustvenost,« je v napovedi uprizoritve napovedal režiser Juš Zidar. »Witkacy absolutno verjame, in to idejo prenaša preko drame tudi Leon, da obstaja rešitev v umetnosti, humanizmu, intelektualni dejavnosti človeka, ki edina v človeku vzbuja občutek individualnosti, ga sooča z vprašanjem in smislom bivanja in je zato esencialna za preživetje kreativnega potenciala in preživetje človeka kot samosvoje entitete. Mislim, da se je s tem sporočilom nujno soočati v času, ki poskuša na vsak način diskreditirati umetnost kot ne nujno dejavnost, ki skuša označiti humanizem kot nepomembno dejavnost, ki več ne zna vrednotiti simbolnega in humanističnega postulata dela, zato ker niso tržni oziroma dobičkonosni, čemur se ta svet ta hip radikalno podreja,« poudari Juš Zidar