Janez Polajnar: »Neznano« Ilirsko kraljestvo

Описание: Visit us / obiščite nas: https://sistory.si/publication/17465

Torek, 25. november 2025
Janez Polajnar: »Neznano« Ilirsko kraljestvo

O vsebini:
V slovenskem zgodovinskem spominu Ilirskega kraljestva (1816–1849) praktično ni zaznati. Reformni upravni projekt, ki naj bi nekdanje francoske Ilirske province (brez Dalmacije) združil v novo, enotno avstrijsko upravno enoto, je imel svoje zagovornike tako »na terenu« kot v najvišjih avstrijskih oblastnih in upravnih krogih. Cesar je bil glede projekta reorganizacije previden, v primeru Ilirije pa je bil obenem soočen z močnim odporom hrvaških stanov, ki niso nameravali prepustiti ozemelj Civilne Hrvaške na desnem bregu Save. Idejo ustanovitve Ilirskega kraljestva je zato izpeljal le delno: formalno ga je sicer razglasil, vendar z dvema samostojnima enotama – gubernijema v Ljubljani in Trstu. Kraljestvo je tako ostalo brez prestolnice in bolj ali manj zgolj črka na papirju, čeprav so v njem delovale nekatere ustanove z ilirskim imenom. Grb – »zlato liburnijsko veslenico« na modrem ozadju – je kraljestvo dobilo šele leta 1835. Ob sočasnem razvoju ilirskega gibanja na Hrvaškem je nastajalo nekaj zmede, a kraljestvo je kljub vsemu nadaljevalo politično povezanost slovenskih in hrvaških dežel, ki se je začela z Ilirskimi provincami.

Danes »na Iliriji« počnemo marsikaj: lahko plavamo, igramo nogomet ali skačemo na smučeh. Lahko navijamo za Ilirijo, se dobimo pri spomeniku Ilirskim provincam ali se sprehodimo po Ilirski ulici, v trgovini pa lahko kupimo šampon ali kremo za čevlje, ki ju proizvaja kemična tovarna Ilirija. Imena društev in ulic se sicer navezujejo na Ilirske province ali ilirsko gibanje, vendar se tu in tam po cesti pripelje tudi avtomobil z registrskimi tablicami, na katerih se lepo vidi »zlata liburnijska veslenica«.


O predavatelju:
Janez Polajnar (1977) je kustos v Mestnem muzeju Ljubljana. Njegovo raziskovalno delo se je sprva osredotočalo na zgodovino vsakdanjega življenja v 19. stoletju. Kot muzejski kustos se sicer največ ukvarja s časom prehoda iz poznega 18. v zgodnje 19. stoletje. Soustvaril je razstavo Ilirske province – Napoleon pravi: »Ilirija, vstani!«, pripravljeno ob 200. obletnici Ilirskih provinc. Ja avtor in soavtor več manjših razstav, leta 2021 pa je postavil odmevno razstavo Rdeče in črno: Evropa na ljubljanskem kongresu. Napisal je več člankov in razprav, ki se ukvarjajo s temami iz kulturne zgodovine 19. stoletja.



Arhi RS, Poljanska cesta 40, Ljubljana
Ljubljana, 11. december 2025